Energetski razredi v energetski izkaznici

Evropski strokovnjaki so porabo stanovanjskega in terciarnega sektorja ocenili na približno 40 % celotne energijske potrošnje. Iz tega razloga je nujno, da imenovana sektorja usmerimo v energijsko varčevanje, zagotovimo učinkovito energijsko porabo, saj s tem posredno zmanjšamo tudi škodljive izpuste.

V ta namen evropska direktiva 2002/91 EU predpisuje obvezno energijsko certificiranje z energetsko izkaznico stavb, s katero lastnik dokazuje energetski razred svoje nepremičnine. Energijski razredi stavb so usklajeni glede na izmerjeno primarno energijo, ki je potrebna za segrevanje m2 površine. Energijsko najučinkovitejša stavba je ovrednotena z razredom A+ in ocenjena z 10 točkami, energijsko najbolj potratna stavba je ovrednotena z G in ocenjena z 0 točkami.

Dejavniki, ki vplivajo na opredelitev energijskega razreda stavbe, so številni. Naj navedemo le nekatere:

• umeščenost stavbe v prostor (sever, jug…; gorski svet, primorje)
• vrsta kurilne naprave v stavbi,
• gradbeni materiali,
• vgrajeni izolacijski materiali,
• vrata in okna, 
• drugi elementi, ki na kakršenkoli način povečujejo ali zmanjšujejo toplotno izgubo.

Disperzija toplote v stavbi je velik problem za tiste stavbe, ki ne sledijo zakonitostim energijske učinkovitosti. Posledica izgube toplote so visoki stroški ogrevanja. Italijanski strokovnjaki so na primer izračunali, da stavba razreda G za ogrevanje potroši 25 € na m2, medtem ko stavba razreda A pa komaj 3 €. Stavba razreda A v povprečju porabi le 30 kilovatov na leto. Stavba pridobi oznako A+ če poraba pade pod 10 kwh/m2. Za stavbo razreda A+ namreč velja, da ohrani v notranjosti toplotno energijo, ki prihaja iz različnih virov, npr. tudi toploto, ki jo oddajajo telesa, toploto zaradi sončne lege itd. 

V tem primeru lahko sisteme ogrevanja in ohlajevanja zmanjšamo na minimum.